EN  
Prijava | Domov | Kontakti | Kazalo strani | Avtorji
Vstopna stran
    
Osnovni podatki
Predstavitev inštituta
Področja dela
Zaposleni
Kje smo

PODROČJA DELA


Prometna politika
Prometna politika daje smernice za učinkovit in usklajen prometni sistem. Slediti in usmerjati mora prometne tokove blaga in ljudi ter potrebe gospodarstva. Nenazadnje mora slediti tudi željam prebivalcev, da svobodno izbirajo prevozno sredstvo in pot. Obenem mora ocenjevati posledice predvidenih sprememb in preprečevati njihove možne negativne vplive. Tako usklajeno delovanje lahko zagotovi samo Prometna politika, ki ni radikalna, temveč temelji na postopnosti. Tam, kjer je potrebno, mora razvoj pospeševati z vzpodbudami, tam, kjer je prehiter ali celo nezaželen pa ga mora omejevati. Vendar mora biti tudi omejevanje tako, da se kolikor mogoče izogiba prepovedim in popolnim ukinitvam. Prometna politika je osnovni inštrument za upravljanje razvoja prometnega sistema.

Prometno planiranje
S prometnim planiranjem upravičujemo načrtovanje novih cestnih povezav, ki bodo zadostile potrebam napovedanega prometa, preprečujemo in zmanjšujemo prometne zastoje in povečujemo učinkovitost obstoječih prometnih sistemov. Postopek prometnega planiranja se začne z analizo obstoječega stanja prometnega sistema, ki razkrije povezave med izrabo površin, vzorcem in številom potovanj. Analiza temelji na podatkih inventarizacije omrežja, štetja prometa, anket in socialno-ekonomskih podatkih. Velja povedati, da je zbiranje podatkov časovno in finančno zahtevna faza ter je odvisna od stopnje podrobnosti obdelave in velikosti študijskega območja. V nadaljevanju sledi napoved prometnih obremenitev, ki jih dobimo z računalniškim modelom prometnega sistema. Simulacijo izpeljemo v štirih fazah. V prvi določimo skupno število potovanj, v drugi število potovanj med posameznimi odseki, v tretji porazdelitev med osebna vozila in javni promet, ter končno število vozil na posameznih odsekih cestne mreže in število potnikov na posameznih progah javnega prometa v prihodnosti. Običajno se izdela napvoed za več različic bodoče cestne mreže in mreže javnega prometa v prihodnosti. V fazi vrednotenja variante ocenimo iz prometno-tehniškega in finačnega vidika. Izbirana prometna mreža mora ustrezati prometni napovedim, varnosti in ustreznemu standardu uslug. Z analizo primerjamo stroške investicij, obratovanja in vzdrževanja s prihranki potovalnih časov, zmanjšanja prometnih nesreč in obratovanja. 

Načrtovanje mestnih prometnih površin
Razvoj mesta, hitra rast motorizacije, porast rabe osebnih avtomobilov, povečanje prometa vseh vrst in posegi v prometno infrastrukturo v mestu lahko pripeljejo do velikih problemov v funkcioniranju prometnega sistema mesta. Učinkovito in uspešno načrtovanje prometnih mrež in prometnic lahko v mnogočem pripomore k boljši izrabi obstoječih in planiranih prometnih površin, pa naj si gre za peš ali kolesarske površine, za površine za mirujoči promet ali pa za različne površine za motorni promet. Kot okvir vsega razmišljanja je potrebna konsistentna prometna politika, v kateri se odločamo, kaj sploh želimo doseči na področju prometa. S pomočjo ukrepov prometne politike lahko spreminjamo načine uporabe prometnih sredstev in tako usmerjamo bodoče prometne in tudi urbanistične ureditve. Z načrtovanjem »popolnih« cest, s stimulativnim urejanjem mirujočega prometa in z ukrepi za umirjanje prometa lahko po eni strani pozitivno vplivamo na prometno varnost, po drugi strani pa vzgajamo oziroma prisilimo vsakdanje uporabnike prometnih površin, da začnejo o prometu razmišljati drugače in s spreminjanjem navad vplivajo na prometni sistem mesta.

Sistemi za upravljanje s cestami
Pri upravljanju s cestami smo postavljeni pred temeljno dilemo; kako izboljšati stanje cestne mreže za uporabnike cest ob najmanjših stroških za zagotavljanje željenega stanja. Cilj je najti čim nižje skupne stroške uporabnikov  in upravljalca cest. Stroški uporabnikov cest se nižajo z dvigom kakovosti, vendar pri tem rasteljo stroški uporabljaca omrežja. Za skupne stroške obstaja neka najmanjša vrednost, ki je teoretično gospodarsko optimalna rešitev, kar pa ne pomeni nujno tudi usklajenost stanja cest z željenimi tehničnimi standardi.

Vodenje prometa
Analize opravljene v Evropski uniji in Sloveniji kažejo na to, da bo v naslednjih nekaj letih prišlo do znatnega povečanja cestnega prometa. To povečanje prometa in tranzita blaga bo, v povezavi z neustreznim nadzorom in vodenjem prometa, neustreznim načinom obveščanja stanju in pogojih v prometu v realnem času in neustrezno koordinacijo aktivnosti prometne informatike (mednarodna izmenjava podatkov in informacij o stanju prometa), dodatno negativno vplivalo na prometno pretočnost in kvaliteto storitev na cestnem omrežju tudi v Sloveniji. Na Prometno tehniške inštitutu se že vrsto let ukvarjamo z strokovnimi in raziskovalnimi nalogami kako izboljšati način vodenja prometa na cestah vseh kategorij. Ukvarjamo se tako z sistemi za nadzor in vodenje prometa na avtocestah oziroma na cestah z višjo potovalno hitrostjo, kot tudi s sistemi za nadzor in upravljanje mestnega prometa, saj je tako v svetu, kot tudi pri nas tendenca povezave obeh sistemov v nacionalni center za upravljanje prometa in prometni informacijsko komunikacijskem centru (NCUP/PIKC). Razvoj novih tehnologij je omogočil predvsem izboljšanje infrastrukture na področjih elektronike in telekomunikacij in s tem izboljšati kvaliteto cestnih omrežij. Na slovenskih avto cestah že nekaj let delujejo inteligentni transportni sistemi na področju nadzora in vodenja cestnega prometa. Cestno omrežje je preobremenjeno in potrebno bo delati na preusmeritvi transporta na druga prometna omrežja in razviti sistem, ki bo medsebojno povezoval več prometnih sistemov med seboj. Osnovni cilji ki jim sledimo na področju nadzora in upravljanja prometa so: zagotavljanje večje prometne varnosti, večja izkoriščenost obstoječega cestnega omrežja, manjša onesnaženost okolja. Osnovne funkcije sistema, ki omogočajo izpolnjevanje zastavljenih ciljev: zbiranje prometnih podatkov, zbiranje vremenskih podatkov, nadzor nad trenutnim prometnim in vremenskim stanjem, upravljanje prometa v različnih prometnih in vremenskih stanjih, upravljanje prometa ob pojavu izrednih dogodkov.

Inteligentni transportni sistemi
V današnji ekonomiji je zagotavljanje neoviranega in učinkovitega transporta ljudi in blaga osnovni pogoj. Visoke zahteve za prometne sisteme in prometna sredstva vzpodbujajo tehnični in tehnološki razvoj, še posebej na področju elektronskih naprav, telematike in podpornih sistemov. Inovativne aplikacije, storitve, tehnične rešitve in funkcije v cestnem, železniškem, zračnem in pomorskem prometu zajemajo tako prevoz potnikov kot blaga. Posebno vlogo pri tem imajo inteligentni transportni sistemi in storitve (ITS), ki nudijo odlično podporo pri načrtovanju, upravljanju in zagotavljanju transportnih storitev. ITS-i predstavljajo širok izbor orodij upravljanja prometnih mrež in servisov namenjenih potnikom in prevozu blaga, rešuje življenja, čas, denar, zmanjšuje vplive na okolje in ustvarja nove možnosti poslovanja, ne glede na zasebni ali javni sektor.

Prometna varnost
Nizka raven prometne varnosti na cestah v Sloveniji, ki nas v primerjavi z drugimi zahodno evropskimi državami uvršča na dno lestvice evropske varnosti, zahteva, da z različnimi pristopi odkrivamo in iščemo poti za izboljšanje izredno slabega stanja. Promet predstavlja gibanje, ki je povezano z določeno stopnjo tveganja oziroma z nesrečami. Možnost, da pride do prometne nesreče je odvisna od številnih faktorjev oziroma njihovih kombinacij v času in prostoru, vendar pa v splošnem ločimo tri osnovne faktorje kot so človek, vozilo in cesta z okoljem. Cesta je večkrat vzrok nastanka prometne nesreče kot smo to pripravljeni priznati, zato bi morala biti načrtovana, zgrajena in vzdževana tako, da bi nudila maksimalno varnost in s tem kar v največji meeri kompenzirala biološke pomanjkljivosti voznikov in konstrukcijske slabosti vozil. Detajlne raziskave prometnih nesreč so namreč pokazale, da cesta s svojimi neustreznimi geometrijskimi elementi, slabo kvaliteto vozne površine in pomanjkljivo prometno signalizacijo odločilno vpliva na pogostnost prometnih nesreč. Za zmanjšanje negativnega vpliva ceste pri nastanku prometnih nesreč, je tako potrebno stalno analizirati stanje prometne varnosti in predlagati ukrepe za njeno izboljšanje. Ti so naravnani predvsem v odpravo nevarnih mest oziroma cestnih odsekov in pa v umirjanje prometa.

Informacijski sistemi v prometnem inženirstvu
Informacijska podpora je eden izmed pomembnih sestavnih členov gospodarjenja in upravljanja s prometom ter prometno infrastrukturo. Kompleksni informacijski sistemi na področju cest in prometa obsegajo atributne relacijske baze podatkov za potrebe vodenja, ažuriranja, analiziranja in posredovanja podatkov ter geografske informacijske sisteme za vizualizacijo ter prostorske analize. Informacijski sistemi obsegajo podatke o elementih in opremi cest in obcestja, podatke o prometnih obremenitvah, stanju vozišča, prometnih nesrečah, o delih na cestah ter nekatere druge. Ažurni in dostopni podatki so namenjeni upravljavcem cest, projektantom, inženirjem in drugim za potrebe upravljanja, vodenja, planiranja, projektiranja, vzdrževanja, analiz presoje vplivov na okolje, prometne varnosti ter nadzora in vodenja prometa.